nedelja, 29. november 2009

akrili nimajo pojma!



res ga nimajo. pa tako dobro sem vedela, kaj bi rada napackala na platno, kaj in predvsem KAKO bo tam nastalo .. japajade. trma zna imeti veliko prednosti, a krmarjenje po logih, za katere nimaš zemljevida, o njih nobenega pojma, se na seznam pozitivnosti pač ne more vpisati.

zakaj sploh navlečem akrile, ko pa olja tako zelo dišijo? se tako zelo razumejo med sabo, ponujajo toliko več, ogromno več tistega, kar mi je pisano na kožo, ali pač - na čopič?
prvič: ker bi se rada naučila slikat z njimi (ohoho, najprej moraš naučit slikat, da boš lahko slikala!)
( - slednje je bil dobronameren šepet nekje od znotraj - ) 
drugič: ker se hitreje sušijo (in zakaj pri bogu je to pomembno?)
( - šepet (tokrat izzivalno ironičen) izza istega vogala - )
tretjič: cenejši so (buahaha, kot, da kdaj gledaš na ceno, ko obsedeno prazniš police z barvami in ostalimi nepotrebnonaseljenostmivtvoježivljenje)
( - (o dobronamernosti ne duha, ne sluha!) tegale ti ne bi bilo treba, ok??? - )
četrtič: uporabni so tudi v druge namene (potem jih pač tam uporabljaj! čas bi že bil, da priznaš, da o akrilih nimaš pojma!)
( - ok, ne grem se več - )
res ne. 
brezvezno naštevanje ne povzroča drugega, kot fajt na poligonu razštelane osebnosti.





na koncu se je pač najbolj enostavno izmuzniti s preprostim: ah, akrili nimajo pojma!
kot bi se z vodenimi barvicami spravila nad tepih.



četrtek, 26. november 2009

okolritnik in ostala oprema


zima definitivno bo, ne glede na Butalska pravila o dveh poletjih - vmes je še vedno nekaj mrzlih, žlavsastih, ledenih, sneženih, prekratkodnevnih in hkrati predolgotrajajočih mesecev, v katerih je treba upoštevati nekaj pravil in dejstev. recimo: 
- tudi, če se NE MOREŠ odreči udobju in lažnemu zavajanju kratkih rokavov, je treba vrh njih obleči vsaj eno dolgorokavno plast česarkoliže;
- v izogib desantu bataljona virusov in njihovih soprog (viroz torej) ter ostale žlahte, je treba včasih kljub neustavljivi želji, da bi jo človek potisnil v pesek (vroč, saharski pesek), glavo zaviti v kak konc rute ali šala. lahko se potem delaš, da nosiš sončna očala. pomaga. 
- kronično neobvladanje ob pogledu na izložbo, polno lepih, privlačnih, tolepamoramimeti klobk volne, postane v tem obdobju izrazito moteče za denarnico, a hudo pomirjujoče za dušo;
- srbenje rok in kopičenje idej v možganih se najbolje zdravi s pletenjem, filcanjem, tkanjem in sorodnimi telesnimi aktivnostmi, ki pozitivno vplivajo na splošno psihofizično stanje telesa in duha;
- etc. etc.




omenjeni meseci prinašajo ob vsem ostalem tudi prijetnosti. mnoge. lahko se nosi debela, šivano - tkana - filcana torba, recimo ...




... in okolritnik, ki greje prečastitotazadnjo že samo zato, ker je produkt uživaških uric ob statvah, ki resnično prenesejo marsikaj. tudi sprotno izmišljevanje, prebliske, sproščanje in še kaj.  takšnole preprosto zadevico se da uporabit še in še, ni nujno, da visi ravno tam, kamor ji mesto namenja njen vzdevek :)

petek, 20. november 2009

Martini




pred časom, ko je beseda nanesla na obalo, je gospa Olga dejala, s pridihom nostalgičnega vzdiha dejala: "Oh, jaz in morje ... sva eno."
naj bo tako. zato sem vas "posadila" tjale, na obalo. prav blizu je, veste.
in še vas ponesem dol. če boste dovolili.

za dušo.

(za mehko, umetnika prebujajočo dušo.)


za predihat svet, ki ni tuj, je pa nov.
(kako velik je duh, ki se ne upira, ampak išče.)



za odložit knjigo, ki ni nova, je pa tuja.
(in kako velik šele tisti, ki si da pripovedovati.)


za zlaganje listov iz bloka.
(iz čisto navadnega risalnega bloka. dušo ima.)








ponedeljek, 09. november 2009

polomljenčki



plesalca skozi prostor in čas. brez občutenja prvega in drugega.
brez misli.
v ritmu.
hotenjih.
dajanjih in dejanjih.


***


tale podoba je pa spodaj nekje že obarvana. tokrat malo drugače. a še vedno muhasta :)))





sobota, 07. november 2009

popotnica






molila je tiho
molila glasno
kričal jo je krik
kričal jo v nebo

z boso stopinjo naredila je sled
obšla je oaze
razklenila led

z boso stopinjo
izdolbeno v prah

sklenila je krog
spet sedla na prag

četrtek, 05. november 2009

par zmučkanih rožc






poleti dehtijo rožce belo,
ko pride jesen, se v dougcajt odeno ...





ah, preljubi dougcajt. kot, da res ne znam početi drugega. in drugače. zeeeeeh!
luštno pa je, za pregnat zmučkan večer kot naročeno. mučkanje :))




sreda, 04. november 2009

mraz, mraza, mrazu ...

ne, da me ravno zebe, saj me nima časa. pa tudi še ne od česa. mraz v naše kraje šele pride. sem pa bila prisiljena nehat s svojim trmarjenjem s poletnimi obuvali, ker je hotel sneg not letet:)

spet me je odneslo proti Afriki. saj pravzaprav ne vem več, ali me odnese tja od tu, ali me prinese sem od tam. izmenično se najbrž dogaja oboje, saj mi itak ni toliko do prizemljitve, da bi ugotavljala mestnik, orodnik in dajalnik. slednja dva bi že še, no ... :)))

dve podobni, pa vseeno raznični klobasi, malo samisvoji, malo v duetu.