nedelja, 30. maj 2010

huda mačka






če sem se prejšnjič kitila s tujim perjem, se tokrat - s tujo dlako :)




k vezenju in žametu sem dodala samo nekaj špage. hotela sem štrik - navaden, iz beljene konoplje, s kakršnim smo včasih povezovali žrd na voz ... če bi ga na zadrečki strani Alp imeli, seveda. niti dvajsetkilometrovokroginokrog ga ne premorejo ... ok (vzdih), pa drugič.




dlako je prispevala vava, itak :)



sobota, 29. maj 2010

tuje perje




preprosto, preprosteje, najpreprosteje. uibrsimpl. kititi se s tujim perjem. 

pred dvema letoma in še malo nazaj sem imela napad - naučila se bom klekljati. pa klekljev nisem niti v rokah držala - ne takrat, ne kasneje. sem se pa na veliko hvalila, da bom, itak, da boooom... japajade. so prišle druge stvari, ki me obsedajo še danes in ... nak, nič ne bom rekla. imam dost veliko rit, da ni treba, da mi zarečeni kruh še pojača obseg :)




tako se kitim s tetinim perjem. pred dnevi mi je podarila tole rožico. rahlo farbam, ker sem ji med pritrjevanjem na juto uspela demolirati obliko, ampak od daleč se ne vidi. upam. 



ponedeljek, 24. maj 2010

še jadram



med cvetovi. med svetovi.


akril na juto, 20x20


niso vsi moji. svetovi. lahko si jih pričaram, lahko sanjam o njih, ali - še bolje - sanjarim. da so pisani. topli. moji. da jih delim. med tu in tam. da ni soban - da so poljane. polne, dišeče, vabeče, narejene za tek med travami. za prvinski občutek, ko bilke oplazijo noge. za obraz, predolgo nastavljen soncu in zato topel, ognjen. kot pogled. narisan na zadnjo stran in podpisan z odločno pisavo. 




nedelja, 23. maj 2010

prek drugačnih polj


 


... do drugačnih cvetov. še vedno mak. še kar mak. hoče. govori. ne ustavlja se. rdeče sije. in nežno odmeva. 




naročila lahko kdaj pojdejo tudi svojo pot.
prav, prav.



nepomembnosti





včasih me skrbi, da hodim po življenju. da so moji koraki prenerodni in pregrobi. 
da ga drobijo. 
da hoče drugače. 





včasih me je strah, da se ne zman pogovarjat z njim. z življenjem. še huje, da ga ne znam poslušat. da pripoveduje, jaz pa gluha, ker hočem biti gluha, šepetam v veter, prepričana, da imam prav in da sliši, kar je posvečeno... ne slišim. 





včasih mi ni prav, da mu je prav. hočem grobo, divje, pristno - da diši po zemlji, da me biča z vetrom, da me boža z istim vetrom... kam, le kam?




nedelja, 16. maj 2010

tisoč barv sonca






sem že povedala, da me vava včasih malo brcne? kdo bi si mislil, da brca od tako drobcenega bitja tako odmeva :) "Tole ti dam, daj, naredi nekaj!". 
prav, če bi mi dala nekaj ... navadnega. nekaj, kar človek ustvari v uri ali dveh. kupček nitk, ki ostajajo od njenih vezenih mojstrovin, pa ni kar tako. prava dragocenost, ki nastaja in se prepleta, barva za barvo - nitko po nitko...
idejo sem imela tisto minuto. izvedba je pa malo počakala. na ugodno plesno - afriško klimo.




platno, akrili in vavine nitke, zvozlane, spenčljane.




še ena skupna - vava je križkala, jaz pa sem spackala okvirček. v tretjem poskusu. o prvih dveh ne bom nič rekla :) :) :)








sreda, 12. maj 2010

žleht sem ...




... res sem. namenila sem se nagraditi enega izmed komentarjev pod stoto objavo, pa rojstni dan sem imela tiste dni in blog bo upihnil prvo svečko ... pa svoje namere nisem razglašala. bila je resna, a tiha. ker... ker. in potem nekako nisem mogla žrebati med dvema komentarjema, pa sem namenila eno nagradico Vladuški, drugo nagradico pa McCrafty. hvala, ker sta razumeli :)

res sem žleht. ampak zdaj sem že v takšnih letih, ko gre menda lahko samo še navzdol, v hujšo žlehtnobo torej. se pravi, se bo še dogajalo. nenapovedano :)


nedelja, 09. maj 2010

z mislijo na jutri


 še bo potepov ... 
četudi po dežju. dežne kaplje niso več tečne, postajajo tople in prijetno božajo obraz, če zapreš dežnik in se potepaš kar tako, brez misli na to, da bo noga zašla v lužo, če koraka ne bo vodil previden pogled ...




čedalje bolj me (spet!) vleče v nepravilne oblike, brez reda ... brez kontrole in misli, k naravnemu in nič polikanemu ... 




kaj potem, če sem se podpisala s prstnimi odtisi ... 




... in res ne vem, zakaj bi morala imet zapestnica red in redosled ... 




... in zakaj torbica en sam prav. 
ko pa je toliko pomembnejših stvari v življenju ... 



vezenje ni moje delo, pač pa je svoj delež k torbici prispevala vava, mojstrica križkov :)
hvala tisočkrat in ja, vem, na juto križkat je zoprnija na kvadrat- kar ne pomeni, da ne bom še težila :)


eeeeee ... tele barve se ob luči ne pustijo verodostojno predstavit ... in kaj potem! :)


nedelja, 02. maj 2010

kar nike...


... se u pravilni knižni zadreščini rječe tistm', k drugi rječejo "krneki" :)
kar nike. al pa ša bolš: kaaar nike!

sam to ja treba čt, k p'vidat se na da. a nje :)



kar nekaj sem nabirala in sestavljala. da bi se podalo k pohajkovalnicam, k juti in maku. 










če bi se prebudila ...



... pravi čas
ujela bi žarek iz nebes
vdihnila bi jutro sanj
ujela biser in počez
čez dan narisala obraz
z nasmehom vanj
pripela bistvo raz
kristalni svod
zaplesala pod
njim

 z njim 


 olje na platno, 40x40



sobota, 01. maj 2010

nov domek za 150 slik




olje na platno, 50x50 (2005)


odleglo mi je. kaj predstavlja takšna količina slik v bloku... ni za povedat. pred dobrim letom so "morale" na drugo destinacijo, ampak po nekaj mesecih so me drobne pikice, ki sem jih opazila po platnih, začele skrbet. in me skrbele čedalje bolj. nisem bolestno navezana na svoje ustvarjanje, tako vseeno pa mi spet ni, da bi slike prepustila plesni ... 
danes je večina njih dobila nov domek. v mali sobici, kjer sem bila včasih tudi sama "doma". na suhem in toplem. na varnem. preštela sem jih... natančno 150 slik.

olje na platno, 40x40 (2006)


lepo jih je blo prelagat, ko je spomin kar sam poletel nazaj... v čas, ko sem se še tako bala barv, da je nastala cela serija monokromatskih. "našla" sem prvo platence, na katerem sem uporabila več, kot tri barve... natančno se spomnim tega večera, s tečaja sem prišla in postavila stojalo. odločena. potem je šlo veliko lažje. kljub precejšnjemu številu hudoredilnih hlebcev zarečenega kruha :) kar nekaj let sem trmarila; neeee, ljudi pa že ne bom slikala... japajade. vsaj vem, od kje mi šlaufki okrog rebrc :))

olje na platno, 40x80 (2007)