še bo potepov ...
četudi po dežju. dežne kaplje niso več tečne, postajajo tople in prijetno božajo obraz, če zapreš dežnik in se potepaš kar tako, brez misli na to, da bo noga zašla v lužo, če koraka ne bo vodil previden pogled ...
čedalje bolj me (spet!) vleče v nepravilne oblike, brez reda ... brez kontrole in misli, k naravnemu in nič polikanemu ...
kaj potem, če sem se podpisala s prstnimi odtisi ...
... in res ne vem, zakaj bi morala imet zapestnica red in redosled ...
... in zakaj torbica en sam prav.
ko pa je toliko pomembnejših stvari v življenju ...
vezenje ni moje delo, pač pa je svoj delež k torbici prispevala vava, mojstrica križkov :)
hvala tisočkrat in ja, vem, na juto križkat je zoprnija na kvadrat- kar ne pomeni, da ne bom še težila :)
eeeeee ... tele barve se ob luči ne pustijo verodostojno predstavit ... in kaj potem! :)