sreda, 29. september 2010

Zdaj pa že paše ...


... igranje. Z nitkami.
Prepletajo se same. Tečejo. Iščejo svoj prav. 
Kot misli plujejo. Domov. V toplo zavetje pravih besed in oblik.




  







ponedeljek, 27. september 2010

sobota, 25. september 2010

vozli



Tako preprosto je... zavozlati. Nitke. 
In jih včasih skoraj nemogoče odvozlati. 
Pa si želiš. Da bi dlani, tople dlani, objele tisti delček tebe, ki je ostal znotraj. 
Besed, toplih besed, ki znajo čarati, da vozla ni več. 



torek, 21. september 2010

čist postran




Mi je zelo pri srcu, asimetrija; vse, kar je vrženo iz tira v vsaj približno takšni (s)meri, kot sem sama :) In to ni malo. 
Luštno je delat in nič mislt. Ni pa rečeno, da se obnese. Sploh, če se teža obesi na eno stran. A s pokončno držo in elegantnodrsečimkorakompravedame... ostane vse na svojem mestu. Vsaj mislim tako :)


nedelja, 19. september 2010

lahko bi pasala ...



... k prejšnji objavi. 



Še ena v stilu... 



Mogoče juta res ni za jesen. 
Mogoče pa jeseni še ne bo... 
Morda bo še eno poletje.
V Butalah je vse mogoče :)


petek, 17. september 2010

prosto po zmešanih nitkah




Penčljanje in vozlanje v neverjetno kratkem času postane stanje duha. 
Kot bezljanje po besedah, če jih vozlaš z dobrim sogovornikom. 
Kot brodenje po toplem zalivčku, kar je pravzaprav isto.


Istočasno postane duh zavozlan in zvozlan... v kolikor ni to že bil :)


Kupček nitk kliče še po čem, kar se bo pridružilo ogrlici, zapestnici in šalu.

Sem že omenila spenčljanega duha? :)


torek, 14. september 2010

v lesu







Rada bi, da bi ostal - les. Da bi dišal, da bi zapestnice dišale - po lesu. A ne gre... tole mora bit zlakirano. 




ponedeljek, 13. september 2010

v domačih vodah



Aaaaah, kak užitek! Plavati v vodah, ki so kljub neraziskanosti in tisočim vrtincem najbolj domače... čopič in platno. Res pa je, da če je človek tup ko noč in si navleče na glavo en kup tolepamoram obveznosti, ki jih pod črto niti ne bi bilo treba in posledično pusti, da se na čopičih nabere prah, platna pa zamrežijo pajki... hja, potem je okornost podobna tisti s prve ure tečaja. In rezultat seveda tudi tam nekje. 


Vseeno je fajn, ko se jagode lupčkajo :)

10x10, sadje na platno :)

nedelja, 12. september 2010

če bi svet bil ene barve...





... bil bi bel...



- Ker v belo so ujete vseh barv sanje -



sobota, 11. september 2010

med kamenčki

 


Kar tako, na grobo, na hitro zmečkano, povaljano, zvozlano.



Ko je preveč nabutan zrak, nabutan z vibracijami brez imena, ni čas za kompliciranje.




sreda, 08. september 2010

še


Ja. Še. Bi, ker sem in ker že vem, da je luštno :))







ponedeljek, 06. september 2010

tokrat v zelenem





So misli lahko zelene? Lahko. 


Cleo vabi k pripovedovanju o tem, kaj imamo radi, kaj ljubimo... 
Kaj?
Nikoli dokončane misli in sanje o stvareh, za katere verjamem, da so pred mano in se jih od srca veselim. Zame so velike. 
Ljubim lena jutra. Počasna prebujanja. 
Toliko ljudi imam rada... všeč mi je, da lahko imam vsakega drugače. 
Ne morem brez ustvarjanja. Zato imam rada svojo domišljijo, vrženo med vprašaje in klicaje, kjer lahko kriči od ihte in si prepeva od sreče. 
Slovenske popevke so mi všeč - ljubezen do njih je premosorazmerna njihovim letom.
Obožujem izzive, tiste, na kožo napisane. Uf!
Potepanje brez kupa alinej, kam in zakaj moram.
Gledališče. A samo v gledališču. Zavese, stare, težke zavese v zaodrju imajo neopisljiv vonj.
Besede.

Devet ... deseta naj bo v vaših komentarjih. Zato ne bom pozivala naslednjih desetih blogeric po imenih ... Velja za vse, ki se kdaj oglasite tule.