Pa je šel. Dopust. Že pred nekaj dnevi sicer ... Pustil skomine, spomine, vtise... Jih zapečatil in vklesal noter nekam in vseeno, prav vseeno je, če se piše nov datum. Komu mar?
Grajski utrinki so nastali pri sosedih ... Miramar in Devin.
* * *
Ugibanja, če lahko kaj nadomesti opazovanje lastne sence na ulicah Pirana, je konec tisti hip, ko lahko to počnem v živo. Ne more.
Kot ne more nič nadomestiti smeha, prijateljev, sproščenega čveka.
Trenutkov, ko ni treba besed, čeprav vrejo.
Objema, ki je tako od srca, da se zlije z njim.