vse živo na platnu; 20x20
Pospravljanje po omari duhov bi bilo dobrodošlo. A kaj, ko se dober namen vedno, ampak res vedno spremeni v prestavljanje (samo v smeti ne!). In v nenavadna odkritja. Oooo, kaj imam pa to? A to sem jaz kupila? Pa že ... (čoh čoh po glavi) Za kaj se pa
nuca? A?
Tubice in stekleničke jojkakosolepe barv najrazličnejših struktur, odtenkov in vonjev, katerim ne vem ne imena in ne namena, se že leta nabirajo v kartakoškatli. Nič čudnega, da se z vsemi silami uprejo, ko jih hočem prepričati, da jim bo na platnu čisto fajn, četudi z običajnimi slikarskimi kakopak nimajo nobene zveze.
Prelivajo se in se nočejo prelivati, bledijo in temnijo, sušijo in nesušijo, postajajo grudaste, smetanaste, vodene ... Ma ni da ni. Mislim, da sem si po nekaj urah truda s sicer čisto majcenim platencem zaslužila certifikat šepetalke ostankom pozabljenih barv.
No pa ... še kdaj.
Ko pohladim scvrknjene živčke.