Ni hotela sklanjati k mislim se svojim
niz korenine - bile so še včeraj v krošnji,
zamaknjeno posvečeni zvonovom
srca.
Zaupala planju je v prsih.
Molila je tiho, preklinjala vsa
tista nema pričakovanja.
Rotila boga.
Imela je sanje, življenje je dala
na razprostrte dlani.
Ostalo je sonce. Sijalo je njej
na bele sledi.
