torek, 31. avgust 2010

če bo špičasto ...



... bodo vile, če okroglo, pa lopata. Prosto po Butalcih.
Ratalo je nekaj vmes.



Luštno je odklopit. Misli, pričakovanja, predvsem tista, ki se porajajo v drugih glavah. Blodit. Sanjat. Se odklopit celo od računalnika.
Počet krneki. Vozlat, penčljat, nametat.






ponedeljek, 16. avgust 2010

in kaj?






Če je navaden dan. 
Če misli tkejo porozno mrežo
in mislijo se čisto vstran. 
In kaj. 
Pa naj.






Če strgane z vajeti
sanje bežijo in vnjih je klicaj.
Obšle so lok pameti - in kaj?
Pa naj. 



nedelja, 15. avgust 2010

diši...



Po špagi, po juti, po štrikcih in štrikih. Diši. 


Nekaj tega se naučimo, nekaj so nam privzgojili, marsikaj nam ne diši, ker "ni prav", da bi nam dišalo.


Špaga diši. In juta - diši. Po svoje. Kot vsaka stvar. 
Kot mi, ki (si) dišimo - vsak po svoje :)




torek, 10. avgust 2010

preskakovanje




Kaj je pravzaprav hobi? Kdaj postane več in v katero smer? Obsesija, navada, delo, garanje, hotenje in hitenje čez rob? Slaba vest, ko (če sploh) sediš križem rok? Kaj je že to?




 Moralo bi biti igranje. Igračkanje pravzaprav. Kot tole. Kar tako. Samo sebi namen. Za misli past, jih gnat prek goličav in pobočij in jih pričakati pod stoletno bukvijo, kjer lahko najdejo smisel. Če hočejo.







ponedeljek, 9. avgust 2010

Koliko stane... ? Praktično nič.



Pa je šel. Dopust. Že pred nekaj dnevi sicer ... Pustil skomine, spomine, vtise... Jih zapečatil in vklesal noter nekam in vseeno, prav vseeno je, če se piše nov datum. Komu mar?







Grajski utrinki so nastali pri sosedih ... Miramar in Devin.


* * *

Ugibanja, če lahko kaj nadomesti opazovanje lastne sence na ulicah Pirana, je konec tisti hip, ko lahko to počnem v živo. Ne more. 


Kot ne more nič nadomestiti smeha, prijateljev, sproščenega čveka. 
Trenutkov, ko ni treba besed, čeprav vrejo. 
Objema, ki je tako od srca, da se zlije z njim. 




nedelja, 1. avgust 2010

čisto preveliki uhani in čisto povprečen prstanček


 
 


Če bom v roku treh let porabila vse nitke, špulce, volnice, kvačkance ..., ki sem jih v zadnjem času uspela zvlečt domov, potem ... hja, potem bom pač privlekla nove. Strah me je samo, da jih bom privlekla ne glede na (ne)porabljeno žezalogo. In da ob pogledu na novo kolekcijo ne bom imela nobene mere. Na srečo jo bo imela denarnica :)