Neč na delam!

Res ne. Za dva tedna sem odklopila vse. Tudi izklopila. Skoraj. Pletla misli, štrikala ideje, sproščala domišljijo ob buljenju v oblake nad sabo. Pa guncala afne. Te v izobilju. 

Prebrala osem knjig. Nabrala nekaj trave za čaje. Dvakrat skuhala kosilo. Enkrat kuhala mulo. 

In enkrat skoraj zalila rože.

Še govorila nisem skoraj nič. 

Bilanca dopusta je torej zelo uspešna :) 

Naj zdaj ta energija zdrži... Ma, tja do novembra vsaj :)

Pasonk

Pašnik, če iz knjižne zadreščine prevedem v slovenščino :)

Pašnik je zakon. Sicer je ograjen, a najbolj trmastim in tudi prefriganim kravam in teličkom je vedno ratalo pobegnit. Pasli so se po njivi, najraje med peso, še raje med sosedovo.

In na pašniku - ni da ni. Prostora, časa, domislic, običajno neumnih do kraja, redko uporabnih, predvsem pa takšnih, ki jih navdahne tisto, kar se tam najde.

Če se mi je v začetku dopusta spet malo zdrotalo, so asociacije na "pasonk" najbrž več, kot razumljive :)

Obeski, prstani, zapestnice - ne nujno v tem vrstnem redu :)

Zlate roke...

... "mojih" punc in fantov so po letu dni znova dobile priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu.

Ročnodelska sekcija društva upokojencev nas je znova povabila, da se pridružimo razstavljalcem, ki so ob občinskem prazniku predstavili delo zadnjega leta. 

Pa smo se, in to z veseljem :)

Ustvarili smo "kuhinjo" - posode in posodice, slike in slikice, prte in prtičke in še marsikaj. Pripravljali smo se kar nekaj mesecev, zadnje tri pa smo delali res intenzivno.
Zlate roke imajo za sabo po sedem, osem in tudi devet desetletij,
a to jih je naredilo kvečjemu še bolj vztrajne, še natančnejše,
še marljivejše ... 

* * *

Lepo je v družbi ljudi, ki nosijo s seboj toliko zgodb, naukov, 

znanja, izkušenj ... 

In vse to in še kaj delijo z neverjetnim mirom, predanostjo in zadovoljstvom.