Najbrž je sedma, če sem prav preštela. Samostojna. Tokrat na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Ker so se stvari kolontale in pokolontale, vozlale in povozlale, kot je že v navadi, popolnoma mimo načrtov, se je na koncu zgodilo, kar se pač zgodi, če človek računa na to, da bo zadnja dva meseca popackal vsaj deset platen. Kajpak z namenom, da bo nekaj novega in da bo napeljal vsaj en konec rdeče niti. Nak, ne boš, Pepek ... Vse nametano, vsaka iz druge ere; stilov, kolikor se jih je pač nabralo v teh letih; slike (jao) - nekaj čisto prvih in nekaj čisto drugih, da o popolnoma levih sploh nič ne rečem :)
No pa ... drugič :)
Hvala za vse "A bo že kej?" brce, hvala za pomoč, za odgovore na najbolj neumna vprašanja, za nasvete in tudi za zavijanje z očmi. Tudi pomaga, o, pa kako! :)
In - neskončna hvala tebi, Ines ... Samo ti veš, za kaj vse.