Poštar je zamujal...

... potem pa zadel žebljico na glavico in dostavil paketek ravno na taprav dan :) 

Zdaj, ko je slika tam, kamor sodi, je lahko tudi tule... 

akril na platno, 60x80

Sto pik

Včasih člov'k ni prav siguren, 

kaj kdo pije in kaj plača. 

Takrat jo pač ureže mimo, 

čeglih se mu želodec obrača.

Prej namenjeno že pismo 

z dolgim, lepim pojasnilom, 

se je nekam zataknilo – 

kaj s tolikim bi črnilom?

Sama si jih kdaj nataknem, 

štumfke, da imam sto pik 

in da glih se ne spotaknem, 

če me že lovi kak štrik.

Nekaterim bi se baš podalo, 

če bi tud' imeli  takšne, 

da bi pik dovolj kazalo, 

kadar v minus jih odplakne.

Unim, tretjim... bohpomagaj, 

niti tak štumf ne zaleže, 

ki se - velik, drobno pikast - 

vrh temena lahk zaveže. 

Toliko. Namesto replik in komentarjev, ki jih še vedno ne morem pisati. 

Za vse, ki razumete.

Za vse dlakoCepce pa - evo, nova malica: nimam depiliranih nog. Zimski profil, *ebatga :)

P.s. Flajštre pošljem po pošti. Jih mam vseh sort. Razen za ego flajštrat. Za tist se pa nopotnica dobi :)))  

A se splača jezit???

Se splača? Izgubljat živce, ker se je nekdo temeljito sprehodil skozi spletne objave, skopiral par stvari in jih obesil na steno? Ne splača. Tako možgani. 

Se splača jezit, ko vidiš, kako nekdo brez vprašanja sname tvojo idejo in izdelke mirno ponuja po FB? Ne splača. Tako možgani. 

Potem greš mimo izložbe, v kateri - glej čudo - zagledaš stvari, identične tistim, v katere je šlo ure in dneve skic, debat, primerjanj, kombinacij... Kar nekaj dela in precej denarja? 

Pa... Porkodijo! 

O tem je preteklo vsaj toliko besed, kot vode. Vsi in vse vemo, da se tako tudi učimo; da včasih brskamo in kaj poskusimo; da si kdaj kaj zaželimo imet, pa ne bi kupile, ker znamo narest... Večina nas tudi ve za osnovni bonton - če že, potem vprašam. Še nobena ni rekla, da ne smem. 

Če že, potem vprašaj. Še nobeni nisem rekla, da ne sme. 

In zdaj sem malo žleht :))) 

Z žičko in z modro

Igračkanje. Kar tako. 

Zapestnica kartako.

Kartako prstan.

In uhanikartako. 

Lepo se je "pogovarjati" z vami tudi takole... Čeprav ne komentiram vaših blogov (ne, tudi z Mozillo ne gre, pa pokromirala sem se tudi - nič ne pomaga). Kar še ne pomeni, da ste varne pred ohanjem in ahanjem. Niti slučajno. 

Zabavajte se... Življenje imamo tudi za to. In zato. 

N, N, N

November? 

Ne maram

Norenja. 

Pa je očitno vseeno tu, ne samo pred vrati. Kam greš za nou let? Kam le ... Nkamr. 

Tudi, če bi kam šla - se je res treba prav obsedeno pripravljati dva, tri mesece prej?

Ne bom razpredala dalje. Sitna sem :)))

Mi je pa uspelo prebrati vaše bloge, čeprav komentirati še vedno ne morem ... Navduševala sem se nad novimi stvarmi; nad nekaterimi, ki so res popolnoma nove, nad pogumom lotiti se česa čisto na frišno, nad rutinsko uigranostjo drugih in sproščeno igrivostjo tretjih... 

No pa ... pojdimo v november, no :) 

Ocean

Daleč nad mislijo žubori želja.

Polno veselja jo veter zaziba,

v plah nihljaj

si jo prilasti, 

da z njo lahko diha, diha. 

Vsa tiha se skrije in znova zapoje,

previdno zlaga si note po svoje,

kot polje dišeče je 

sredi poletja,

pogumno nabere

za v jesen si cvetja.