nedelja, 09. avgust 2009

tepih je za ponucat

nisem mogla mimo, evo. navaden, čiiiisto navaden tepih... za ponucat. kaj pa to - šala mala, tri šive podolgem, špaga počez in konec.. japajade! najprej nisem mogla mimo svoje ustaljene navade; tik pred zdajci založit nekaj, kar bom nujno potrebovala, potem pa ga ni čudeža, pod katerega okriljem bi se reč našla. bi se škarje našle - tokrat. niso se hotele, prigovarjanja je bilo veliko, haska nikakršnega.
saj ne, da ni nobenih več pri hiši... ampak njihova moč in velikost sta delovali proti konkretni tkanini skorajda otročje. oreng otročje.
če se doslej nikoli nisem poglobila v način izdelave tepiha, sem se tokrat (neprostovoljno sicer) podučila v detajle. adijo pamet! samo odrezat ne... samo NIKAR ne nič odrezat. ker potem je konec... ja, vse skupaj je en sam konec, ki se vleče in - para. para. para. torej poentlat, še enkrat poentlat, za vsak slučaj šivat z miniaturnimi šivčki in sesekljanimi živčki...
ok. še nekaj zavozlat za okrog vratu, da bo komplet.
nedelja je že po prepričanju posvečen dan - tokrat posvečen tepihu.






uh, kako me ima, da bi navlekla statve...

4 komentarji:

  1. ooooooooooooooooooo, kok dobra torba.. pa kar iz tepiha????? Saj človek komaj verjame. Tudi dodatek za okoli vratu paše zraven.

    A statve maš tudi?????? To je bilo že v mojih otroških letih nekaj, kar sem si želela poskusit.. Ti jih kar navleči in kaj pokaži :)))

    OdgovoriIzbriši
  2. dodatek za okoli vratu že imam, torej mi manjka samo še tepih, noro

    OdgovoriIzbriši
  3. Sonja, statve so v prvem planu:) potem te povabim na kafetek in - ja, saj želje imamo zato, da si jih izpolnimo in ne, da jih od daleč gledamo, kajne?

    Petrovka, do zdaj nisem vedela, da je izbira tako pestra:) kar navali in mirne živce ti želim:)

    OdgovoriIzbriši