petek, 20. november 2009

Martini




pred časom, ko je beseda nanesla na obalo, je gospa Olga dejala, s pridihom nostalgičnega vzdiha dejala: "Oh, jaz in morje ... sva eno."
naj bo tako. zato sem vas "posadila" tjale, na obalo. prav blizu je, veste.
in še vas ponesem dol. če boste dovolili.

za dušo.

(za mehko, umetnika prebujajočo dušo.)


za predihat svet, ki ni tuj, je pa nov.
(kako velik je duh, ki se ne upira, ampak išče.)



za odložit knjigo, ki ni nova, je pa tuja.
(in kako velik šele tisti, ki si da pripovedovati.)


za zlaganje listov iz bloka.
(iz čisto navadnega risalnega bloka. dušo ima.)








Ni komentarjev:

Objavite komentar