petek, 26. junij 2009

črna je...

...Afrika... nak. ni črna.



divje pisana je. ali pa mogoče res - včasih, za hip, divje črna.



prepredena z vsem žarom, ognjenostjo in ognjevitostjo, ki se podi skozi njo. nikoli povedana. najlepše ima samo zase.





nedelja, 21. junij 2009

včasih noče biti jutri...



...in tudi včeraj se noče vrniti. ne za pogled na slano gladino, ne za šampanjec pod bisernim pokrovom.

včeraj pa je bil.

tako domač, poln vrišča, čakanja, da se bo krompir v alfi, kuhan sicer za živali, toliko ohladil, da se ga bo dalo olupit...

še bi takšne okvirčke. četudi brez platna ali česarkoli na platnu - šteje samo sprana deska, pobožana od tisočerih žarkov istega sonca, prebičana od zim, nešteto zim.





sreda, 17. junij 2009

sestavljanka



ni uganka. sestavljanka je. tek skozi čas ali šepet skozenj. daje mu pomirjujočo kopel na tešče. sedenje na balkonu. ležanje v travi pod češnjo in gledanje v izbokle lepotičke.


s fimom je vikend pred živcežernim tednom lažji, prisežem! morali bi ga predpisati vsem mamicam, katerih maturantje in maturantke delujejo tako frdamano flegma, da te srbijo dlani in konica cokle. nočem, pa se same preganjajo asižepredelalatole in alahkšejazmalopogledam in tolejeblopaprnasdrgač in abošlodojutri in podobnoneslanozaskrbljeneneslanosti - preganjajo se po dnevni, še več - skotalijo se celo na skosilomobloženomizo. tja res ne bi smele, če se že očohavajo v isto brisačo, kot vseganajboljpasitnemamicesitamaturantka.


fimo torej. včasih malo počiva, a prav zagotovo sanja divje sanje. ker se potem preprosto - dela sam. sprošča. igra se. sam. res res:)

četrtek, 11. junij 2009

prebujanja

prve podobe otroške igre
so pršele
na priprte veke

dvignjena pod obok
temno modre noči
mehko padajoče
na sklenjeni roki
je blestela prva lučka
risala je
podobe ljubezni
na zid tam nasproti
življenje mu je dala
prebujanja
na topli dlani se dani

modrina tiho kipi
izpod vek prebujajočih
kristalno čiste so poti
oranžen dež po njih prši



dal ji je sonce in cvet in svetlobo
dal ji je moč in nasmeh in pogum
našla je mir in navdih in svobodo
dotik in poljub v oblaku iz sanj
nosila je bledo zeleno obleko
z boso nogo
zapisala sled
predana v nebo
je dopolnila ep







ponedeljek, 08. junij 2009

še na drobno









ne gre. niti poskusila nisem. pač. to je to. malenkosti. micene malenkosti.

petek, 05. junij 2009

drobnarije

...so se nabrale. take in drugačne. ta teden predvsem živcežerne. moje samosvoje dete napada maturo. z veliko mero prepričanja lahko trdim, da mami trpi bolj. precej bolj. trenutno me prav po nemško zvija. šajze in podobne neprilike se zažirajo v želodčne stene - če jih je še kaj. dajmo, mala! vritmepiš špraha se manifestitra predvsem v obveznostih, ob katerih ne asnem za sol. predevam, prestavljam, začenjam, načenjam, nažiram, prežiram... haska nobenega.



temu v žlahti je packanje. nič žlahtno. afriškosproščujoče drobnarije. vsega za 6x6 cm platence z malo večjo in na distanci podlago. za kakšen odločnejši format bo treba počakat. vsaj do rezultatov mature:)



o zarečenem kruhu je bilo povedano domala vse. marsičesa človek s povprečnim številom sivih celic pač ne dojame drugače, kot preko lastnih izkušenj. nak, meni se pa to že ne more zgoditi. takole pa jaz ne bi nikoli (poudarek na "jaz"). tegale pa že nikoli ne bi počela. japajade. rožic pa že nikoli ne bom slikala. japajade. aja, sem že povedala. ne bom. razen, če bom res morala. naročila in kar je še te krame. ampak ne, če ne bo res kakšne posebne želje. posebnega naročnika. za dušo pa ne. kje pa. jaz pa že ne (poudarek na "jaz"). japajade. luštno je. novo.
in zarečeni kruh se je obarval v makasto rdeče. užiten ni. mi je pa v užitek.