petek, 5. junij 2009

drobnarije

...so se nabrale. take in drugačne. ta teden predvsem živcežerne. moje samosvoje dete napada maturo. z veliko mero prepričanja lahko trdim, da mami trpi bolj. precej bolj. trenutno me prav po nemško zvija. šajze in podobne neprilike se zažirajo v želodčne stene - če jih je še kaj. dajmo, mala! vritmepiš špraha se manifestitra predvsem v obveznostih, ob katerih ne asnem za sol. predevam, prestavljam, začenjam, načenjam, nažiram, prežiram... haska nobenega.



temu v žlahti je packanje. nič žlahtno. afriškosproščujoče drobnarije. vsega za 6x6 cm platence z malo večjo in na distanci podlago. za kakšen odločnejši format bo treba počakat. vsaj do rezultatov mature:)



o zarečenem kruhu je bilo povedano domala vse. marsičesa človek s povprečnim številom sivih celic pač ne dojame drugače, kot preko lastnih izkušenj. nak, meni se pa to že ne more zgoditi. takole pa jaz ne bi nikoli (poudarek na "jaz"). tegale pa že nikoli ne bi počela. japajade. rožic pa že nikoli ne bom slikala. japajade. aja, sem že povedala. ne bom. razen, če bom res morala. naročila in kar je še te krame. ampak ne, če ne bo res kakšne posebne želje. posebnega naročnika. za dušo pa ne. kje pa. jaz pa že ne (poudarek na "jaz"). japajade. luštno je. novo.
in zarečeni kruh se je obarval v makasto rdeče. užiten ni. mi je pa v užitek.