sobota, 6. februar 2010

uteha





Si je sova zaželela, 
da bi spet postala mala
in da znova bi imela 
čas za pravljice nabirat, 
noč po svoje komandirat.
Debela očala da bi snela,
brezskrbno letati bi smela
po logovih prav temačnih, 
včasih avšasto drugačnih. 
Dovoljeno bi bilo ji vse, 
kar bi padlo ji na pamet, 
tudi, če njen pernat žamet
stežka ohranil bi ime
in dostojanstvo te gospe, 
ki se ji prav nič ne gre, 
da bi ostala to, kar je - 
prva dama vseh živali, 
kar je ikuja ino uma.
A če z malo manj razuma
tu in tam bi kdaj, vsaj v šali,
za en droben, kratek hip
si malce zvišala utrip, 
proč vrga tuja bi pričakovanja
in postala to, kar sanja - 
tud', če koga bi fršlok, 
bi ona spet bila - OTROK. 


 

5 komentarjev:

  1. Kako dobra sova in prav tako pesem. Jaz pa sem otrok in to večni :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Luštna pesmica in simpatična ilustracija. Jaaa.. se splača snet okove zategnjene odraslosti (ki si jo kot mladostnik tako želiš) in postat spet vsaj kdaj pa kdaj otrok.

    OdgovoriIzbriši
  3. Kako luštna pesmica.in mislim, da ima ta sovica iste želje kot jaz, da bi bila včasih spet otrok.Brez skrbi, obveznosti,.....

    OdgovoriIzbriši
  4. JAAAAAAAAAA! A si ne želimo tega vsi (no, skoraj vsi ;) spet biti otrok, brezskrben, igriv?
    Pa mislim, dokler se igramo, smo vsaj za hip spet tam.

    OdgovoriIzbriši
  5. OBožujem sove in ta pesmica gre karsno zraven :)

    OdgovoriIzbriši