nedelja, 2. oktober 2011

Dialogi


akril na platno

- Do kje ... pa sonce gre? 
- Do kjer ga nesejo noge, do koder seže žarek, do vertikale horizonta ...
- Kaj je s tabo? Vertikala horizonta?
- Kaj ni logično?
- Ja, logično je. Mu slediš?
- Ne še. Zdaj zdaj mu bom. Samo žarek ... Žarek še ujamem ...
- Pusti vendar, da te ujame sam. Sicer boš tekla za njim tja, on pa te bo čakal tu. Razumeš?
- Razumem. Ostanem torej ... 

15 komentarjev:

  1. Divna slika kao i sve koje napraviš, divna!

    Ugodan dan i lijep pozdrav:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Slika balzam za oči, misli za srce. Oboje čudovito, brezčasno.

    OdgovoriIzbriši
  3. Spet ena tvoja čudovita slika :-))

    OdgovoriIzbriši
  4. Čudovita ... spet kakopak :)
    Kje so se pa bele packe izguble ? :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Se 100% pridružujem Heleninemu komentarju. Lepo.

    OdgovoriIzbriši
  6. Kakšna mična gospodična. Ta belina jo dela tako nedolžno in hkrati pravljično.

    OdgovoriIzbriši
  7. Mehkoba in lahkotnost...združena v prelepih podobah in mislih dialoga, počitek za srce in dušo, bravo, LP:)

    OdgovoriIzbriši
  8. Tudi jaz, tudi jaz ... stopam v korak s Heleninim komentarjem.

    OdgovoriIzbriši