sobota, 12. november 2011

Poštar je zamujal...


... potem pa zadel žebljico na glavico in dostavil paketek ravno na taprav dan :) 
Zdaj, ko je slika tam, kamor sodi, je lahko tudi tule... 


akril na platno, 60x80



20 komentarjev:

  1. Lepa. Mi je všeč kombinacija jasnih motivov in zabrisanega ozadja, skupaj s pikicami čez :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Lepa. Mene Pariz ni začaral tako kot začara druge, oziroma me ni začaral kot nekatere druge prestolnice (ja, saj vem, da sem čudna), ampak takega, kot je na tej sliki, bi pa tudi jaz nosila v srcu...

    OdgovoriIzbriši
  3. O prekrasna slika. Ma kaj prekrasna, čudovita!!
    Paris, ki te ljubim Paris :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Još jedna prekrasna slika. Jako mi se svidja nacin na koji slikas.

    OdgovoriIzbriši
  5. Čudovita, zasanjena, romantična.

    OdgovoriIzbriši
  6. Ooooooooooo kako prekrasna parižanka ... res hudo dobra ...

    OdgovoriIzbriši
  7. mmmm kako romantična :-))
    Čudovita slika!

    OdgovoriIzbriši
  8. OOOjjjooooooj, moder Eiffel. Pa moder Pariz. Pa iskrice, sneg ali kar že... Neverjetno. Pa ogrlica, pa klobuk... Mojstrovina!!!

    OdgovoriIzbriši
  9. Enkrat bo ena taka lepa tud mojaL:):)

    OdgovoriIzbriši
  10. Super, se kar ne morem nagledati!

    OdgovoriIzbriši
  11. WOW, krasna je. Škoda, da krasi moje stene ;)

    OdgovoriIzbriši
  12. Noro lepa! Se te slike da kje kupit?

    OdgovoriIzbriši
  13. Če bi na vse papirnate liste, kolikor so jih kdaj odpeljali iz tovarne v Radečah napisala oh-e in ah-e pa jih ne bi bilo dovolj. Kako je lepa <3 In ravno tolikokrat bi lahko napisala, da me je sram, ker takole nikoli ne pridem naokoli, pa ne bi bilo dovolj ... Takale sem, gnila (kolikor je lahko gnil rdeče zrel paradajz, ki sta ga izmenično tepla sonce in dež) če je treba kam nase dati drobtino kozmetike, če je treba v trgovino ali na "vljudnostno" kofetkanje, ki ne vodi nikamor in če je treba listati bloge ... no, res nikjer ne piše, da jih je treba, ampak vsakič, ko "ponesreči" padem na kakšnega, kot sem danes na tvojega, si privežem dušo. Obstanem. Diham. Uživam. In vedno si rečem, da spet kmalu pridem ... pa mine mesec, leto, večnost ... In potem me je sram. Bom pridna. Bolj pridna. Če pa se zgodba ponovi, bi rada da veš, da je "najin" fant še vedno na posebnem mestu. In nekoč bo dobil še posebej posebno mesto. Ker je poseben, tvoj. In rada bi da veš, da si z menoj vsakič, ko me pogleda s svojim živim pogledom. Če bodo tisti, ki režejo pogačo milostljivi pridem spet na okrevanje. Tjakaj. In takrat ti kava ne uide! Niti slučajno :*

    OdgovoriIzbriši
  14. Dekleta, hvala.
    Sama še nisem bila v Parizu (si pa želim), a se kar hitro prilepim na kakšno polno pripoved :)

    Mateja, oglasi se na mail, če želiš...

    Mojcej, dekle drago... vesela sem za "najinega" fanta in še bolj vesela za obetajoče se kofe :*

    OdgovoriIzbriši
  15. oh, malo pozno sem tole opazila, včasih čas tako presneto hitro drvi mimo mene, si me očarala s tole sliko, ti rečem, da si je vredno ogledati tisto mogočno zadevico v ozadju.. pri meni ni bilo tako romantično, nisem imela dolge obleke, pa tudi snežilo ni, sem imela pa drago osebo ob sebi, tako da je bilo neizmerno lepo, do polovice sem ga prehodila pa kar peš.. želim ti, da ga vidiš v celi njegovi lepoti..

    OdgovoriIzbriši