... Čas brez časa.
Teče, melje ... melje pod sabo ljudi. Besedo.
Nas.
Včasih gledaš, da bi videl, pa ne.
Včasih misliš, da bi rešil ... pa ne.
Včasih mižiš, da ne bi videl ... pa vidiš.
In ti ni in ni všeč ... In je blizu in je daleč.
Potem koplješ v temi in ne veš, če v pravo smer ... če bo tam Moč.
Tista prava Moč.
Čudne misli.
Lahko bi se dotaknila z roko ... pa si ne upam.
o kak lepo - vse
OdgovoriIzbrišiZelo lep nakit. Misli niso čudne, so zelo človeške.
OdgovoriIzbrišiOoo, kakšna dobra oblika in postavitev delčkov nakita. Krasna je!
OdgovoriIzbrišiLepa in domiselna. Beseda pa seveda na svojem mestu, globoke in prepričljive.
OdgovoriIzbrišiVcasih je res vse tako cudno prepleteno in razdvojeno. Lepo si to zapisala. Verizica je prekrasna in lepo prepletena.
OdgovoriIzbriši