torek, 14. maj 2013

Dan brez dneva ...

... Čas brez časa. 
Teče, melje ... melje pod sabo ljudi. Besedo.
Nas.



Včasih gledaš, da bi videl, pa ne. 
Včasih misliš, da bi rešil ... pa ne. 
Včasih mižiš, da ne bi videl ... pa vidiš.
In ti ni in ni všeč ... In je blizu in je daleč. 
Potem koplješ v temi in ne veš, če v pravo smer ... če bo tam Moč. 
Tista prava Moč. 



Čudne misli. 
Lahko bi se dotaknila z roko ... pa si ne upam.



5 komentarjev:

  1. Zelo lep nakit. Misli niso čudne, so zelo človeške.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ooo, kakšna dobra oblika in postavitev delčkov nakita. Krasna je!

    OdgovoriIzbriši
  3. Lepa in domiselna. Beseda pa seveda na svojem mestu, globoke in prepričljive.

    OdgovoriIzbriši
  4. Vcasih je res vse tako cudno prepleteno in razdvojeno. Lepo si to zapisala. Verizica je prekrasna in lepo prepletena.

    OdgovoriIzbriši