Včasih postanejo glasne.
Kričijo, trgajo in brcajo na vse strani.
Zeleno se leskečejo ob jutrih
in kleče prosijo dan, naj bo ...
Naj vendar bo.
Potem utihnejo.
Drobovje zaspi v navideznem miru
in prvi sončni žarki čisto spokojno merijo korake v modrino.
akril na platno; 30x70
Vau, kako zelo lepo, tako v besedi kot v sliki.
OdgovoriIzbrišiUf, želje... čudno kako z leti poniknejo in čepijo nekje pod vsakodnevnimi skrbmi. Včasih si zaželim, da bi kričale le zato, da bi bila bolj "živa". Tako kot barve na tvojem platnu. :)
OdgovoriIzbrišiMojca tudi tebi srečno in ustvarjalno leto!
Čudovito tako v besedilu kot v sliki:)
OdgovoriIzbrišiLepo. In kar se želja tiče: izrečene so že na pol uresničene. Zajemi sapo, zapri oči in...
OdgovoriIzbrišioh...
OdgovoriIzbrišiZelo, zelo, zelo,... lepo in še več. Globoko. Nežno. Zadeto.
OdgovoriIzbrišiLeo. Čeprav žalostno
OdgovoriIzbrišiPrelijepi makovi, kao i stihovi:-)
OdgovoriIzbrišiKrasno!
OdgovoriIzbrišiČudovito, tvoje, skladno!
OdgovoriIzbrišiGledam in uživam ob sliki in besedi. Lp
OdgovoriIzbrišiAh, tvoji prelepi maki ...
OdgovoriIzbrišiČudovito!!!
OdgovoriIzbrišiPredivno, kao i uvijek. Lp.
OdgovoriIzbrišiHvala vsaki posebej :)
OdgovoriIzbriši