hvala bogu za šiht!
nisem mislila na ekonomske (ne)privlačnosti sobivanja z mizo, računalnikom, tremi drobcenimi kaktusi in kronično uvelimi vijolicami.
nisem mislila na prepolno čakajoče predale papirjev.
v mislih sem imela vse tople poglede, stiske utrujenih dlani,
besede, polne tistega neizmernega, neopisljivega... bistva.
bodi, živi, misli.
hotela sem povedati o jutru, ko ti ob prihodu v službo pogled na mizo, pravzaprav na cvet tam... prikliče še eno kapljico.
tokrat toplo, veselo, ganjeno.
potem vidiš, da jih je vse polno, da se bleščijo na njem, kapljice... zabrišeš torbo v kot, izvlečeš enega od predalov in - ja, na smeh ti gre.
Ni komentarjev:
Objavite komentar