včasih hočejo biti barve samesvoje. samo svoje. kotalijo se, plešejo, puščajo sledi.
neulovljive.
neukrotljive.
in niso tisto, kar hočem.
so pa tisto, kar hočejo.
prav je tako.
naj.
potem se prikradejo oblike.
nikoli točno ne vem, kdaj.
in predvsem ne vem, kako.
na svoj način. seveda.
kaj sem le pričakovala?
prav je tako.
naj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar