nedelja, 30. avgust 2009

če se skoz vidi ...


a se? vidi skoz? ali pač - skozi? prosojnosti?


kot skozi dušo. včasih. ko jo gnete, mečka, stiska, ko ji riše vzorce in reže obliko.

ko ji sanja njene sanje.

nekdo drug.

ko ni slišati besnenja.

ko si sama prepeva, tiste nekamglobokovspominzapisaneuspavanke. spomni se jih. božajo. takrat ni vedela, duša. takrat ni mogla vedeti. zakaj se kraspajo krvave kaplje v njeno bistvo. zakaj jo naslednji dan boža, boža. in poljublja rane.

ni ji treba, vendar. spregovoriti. sploh ji ni treba.


prosojna je in vidiš skoznjo.

tudi, če ne poveš. ali če divje kričiš, naj vendar navleče nase vsaj spodobno spalno srajco. da je ne bo bičal veter, da je ne bo odnesel s sabo.

.

4 komentarji:

  1. tale tvoja prosojnost je narvnost balzam za oči in dušo ......
    lp,
    iris

    OdgovoriIzbriši
  2. Ta prosojnost me spomni na meglice nad Barjem, ko se zjutraj peljem v službo...in bi raje vožnjo kar nadaljevala tja, med meglice.

    OdgovoriIzbriši
  3. Očitno imamo Maje isto mnenje ... čeprav se jaz ne vozim mimo Barja ...

    OdgovoriIzbriši
  4. meglice ... zanimivo, kako nekatere odbijajo in druge vabijo ... kar je nekomu izziv, drugi niti ne opazi. še dobro, da smo ljudje tak gemišt:))

    OdgovoriIzbriši