petek, 28. avgust 2009

kradla sem ...


... morje sem kradla. njegovo butanje sem kradla. vem, kako diši, ko se prebuja. vem, kako nepredvidljivo sanja. kako nenavadna so njegova pripovedovanja. vem, zakaj ima črto tam daleč. ker je v resnici ni.





kradla sem ga. morje. iz globine sem ga vzela, v globino posadila en sam drobec njegove soli. da bo dišala sredi prerivanja skozi vsakdan. da bo lahko bučanje v glavi dobilo pravi zven. da bo šumenje vedelo, kje mu je mesto. da bodo rezki glasovi, ki se ob večerih tako radi naberejo na en sam kup, kot ostanek dneva - odšli drug za drugim spat.
in potepala sem se. premalo. nekaj dni samo. preskok v drugo dimenzijo, narejen s tolikšno lahkoto, da ni za povedat.
da ni lahko lebdeti?
ha! komot.




2 komentarja:

  1. ...sem danes prvič prišla na tvojo stran...prebrala od A do Ž... ne prebrala, požrla...našla sorodno dušo... in na koncu rekla UAU

    OdgovoriIzbriši
  2. lepo, da prideš tudi ti kaj na obisk, da se ne bom samo jaz pasla po tvojih čarobnih pašnikih:) dobrodošla.

    OdgovoriIzbriši