petek, 01. oktober 2010

brucka



Ni važno, ali bodo vrata, skozi katera boš vstopila, bela ali zelena. Lahko, da bodo imela kljuko, ki bo zoprna za odpiranje. Naj te ne moti. Važno je, da jih boš odpirala in zapirala sproščena. 

Ni važno, če bo pogled skozi okno kdaj naveličan megle. Morda bo šipa ob spodnjem robu umazana, morda bodo na njej ostanki starega silikona. Naj te ne moti. Važno je, da boš videla tisto, kar želiš videti. 

Ni važno, če v predavalnico v najvišjem nadstropju ne boš mogla z dvigalom. Morda ga sploh ne bo. In tudi, če bo - pusti z njim tiste, ki morda težko hodijo. Ti zmoreš po stopnicah. Naj ti jih ne bo težko tisočkrat in tisočkrat prehoditi - znova in znova. Važno je, da prispeš, četudi kakšno minuto kasneje.

Ni važno, če boš morala vsak dan pešačiti na drugi konec mesta. Naj te ne moti hrup, naj te ne motijo semaforji in sneg po pločnikih, mokri čevlji, v bližajočem se večeru kruleč želodček. Usmeri korak k cilju. Vedno. Znova in znova. Važno je, da mu boš sledila srečna.


18 komentarjev:

  1. Tole je pa tako lepo (in slika in besede), da sploh ne vem, kaj napisat - bom raje tiho in še naprej gledala! :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Zelo lepa popotnica vsem bruckam!
    Slika pa hudo dobra! Preprosta in polna. Odlična.

    OdgovoriIzbriši
  3. vem, da je bilo tole oboje naslikano in napisano - predvsem pa namenjeno točno določeni osebi, čeprav paše prav vsakemu, ki se je namenil doseči zastavljeni cilj. Kako lepa in iskrena popotnica, s katero si bo brucka gotovo velikokrat napolnila izpraznjene celice. Lepo,Mojca!

    OdgovoriIzbriši
  4. krasno si tole napisala, vsa čast! če bi bilo tole meni namenjeno, bi si prepisala s kaligrafsko pisavo z inicialkami in dala uokvirit - definitivno!!

    OdgovoriIzbriši
  5. Bom kar prisedla k Škorčici in tiho uživala ob gledanju in branju.
    Svaka čast, vse je popolno.

    OdgovoriIzbriši
  6. Čudovita popotnica vsem bruckam. Slika - ah, samo za občudovati ...

    OdgovoriIzbriši
  7. Vse je tako tvoje...barvito in toplo, polno optimizma, upa in sreče. Besede pa kot apostolat pokončnosti, korajže, ki kot nevidna malha drži skupaj...iz tvojih upov in hrepenenj sestavljeno popotnico. Izjemno.

    OdgovoriIzbriši
  8. In ni važno če ne moreš ujeti malo do sonca ali lune, ker so se odsevi že ujeli nate in se razlili v tisoče barvnih mehurčkov, ki božajo. Tako pa jaz doživljam tvojo sliko:), samo ne znam tako lepo ubesediti kot si ti. Super slika in in super besedilo.

    OdgovoriIzbriši
  9. Kepica v želodcu me je spremljala, ko sem brala tvoj zapis… zato ker se še tako dobro spomnim mojih prvih dni kot brucka  krasna slika…

    OdgovoriIzbriši
  10. hali, ne vprašaj, kakšna je šele moja kepica... ma ne kepica, pravcata skalna kepa te dni...

    hvala vsem, ki mi jo pomagate nosit :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Čudovita slika, pa saj so vse tvoje stvaritve čudovite. Besedilo pa tudi.

    Mimogrede, na mojem blogu te čaka sončna nagradica.

    OdgovoriIzbriši
  12. Cool girl - hvala, mi je v veselje :)

    McCrafty, hvala tudi tebi.

    OdgovoriIzbriši
  13. Ohhh my!
    This is stunning!!
    Hugs from Maya

    OdgovoriIzbriši
  14. Tudi v mojih prsih je kepa, tudi pri meni doma je brucka,Srečno vsem bruckam , naj jim uspe.........
    Hvala za čudovito sliko in sporočilo, hvala.

    OdgovoriIzbriši
  15. Lili... naj jim uspe. dobrodošla še :)

    OdgovoriIzbriši