...draga moja ničvečnajstnica.
kako naj ti voščim brez klišejskih traparij? ko pa imam ravno teh polno glavo?
***
želim ti... trdna tla pod nogami.
***
moč za zadnje klance pred cilji.
***
srečo. tisto, v srcu, najprej. in vse ostale sreče. zelene, velike, prosojne, obstojne, tebinakožonapisane, cvetoče, deroče, iščoče.
***
bodi si zvesta, četudi to pomeni tacanje po strogo pristriženi travi sosedove zelenice.
***
bodi pogumna, četudi potrebuješ pogum samo za nekaj korakov do trgovine.
***
bodi vztrajna, četudi to pomeni podkožno vrenje trme, ki okolico spravlja v obup.
***
bodi sama svoja, četudi daješ vtis, da pripadaš z
vsakim vlaknom. v sebi - ostani.
***
bodi vedno na poti iskanja, četudi so vsi ostali posedli na tla in se ne grejo več. če te bodo dohiteli, prav, če ne, tudi. bo pa več prostora zate.
***
bodi vedno na preži za novim, četudi je videti, kot da so poti že tisočkrat prehojene. ti po njih še nisi hodila in ti si tista, ki boš že videnemu dala nov lesk.
***
bodi vesela, da se lahko postaviš na glavo takrat, ko tega nihče ne pričakuje, ali se celo zmrduje. važno je, da vidiš stvari iz tiste perspektive, ki tebi pride prav.
***
***
***
rada te imam, dete moje.
***
***
***
p.s. in zrihtaj že enkrat tisto trapasto matematiko:)
Kako lepo povedano! Točno to, kar bi morala vsaka mati zaželeti svojemu otroku na poti v življenje.
OdgovoriIzbrišiTvoje sledi na papirju so osupljivo lepe... tiste v barvah in enobarvne! :)
hvala, Roberta:) včasih nisem prav prepričana, če so tile materinski nauki pravi... so pa od srca.
OdgovoriIzbriši