sreda, 14. oktober 2009

en cajt se mi ljubi ...





nah ja. en cajt se mi ljubi (to se mi skoraj vedno), kak cajt se mi pač ne. oboje je še dostojno, dostojne so večinoma tudi posledice - če so. še bolj (haha), če jih ni. ampak!!! kadar se mi ljubi zgolj na pol ...!... takrat pa je hudo. kot, da sem padla v korito, skozi katerega teče voda vedno v isto smer, vedno z enako leno brzino, vedno z enako nezmožnostjo spenit lastne valove. iz njih pričarat pršečo meglico.


nič od tega.


dolgčas. podoben paši zijal na tešče v ogledalu. komursetodapočeti. tam je ja vse znano. al kako.







2 komentarja:

  1. Si se odločila porabit ostanke? :) do konca.. zadnji uhani so mi všeč, ogrlic na vrvici pa jaz ne znam nosit :) Verjamem pa, da je drugih dovolj, ki znajo.
    Pride spet čas, ko se ti bo dalo in ne boš vedela, kako bo vse..

    OdgovoriIzbriši
  2. ... kako bo vse lušno? :))) e, vidiš, midve greva komot skupaj v šoping - ogrlic brez vrvice pa meni ni za nosit:)

    OdgovoriIzbriši