akril na platno, 30x25
kako se ljubimo prijatelji
ne gledamo se zapeljivo,
le včasih igrivo
preskakujejo niti in se vozlajo.
v vozlu potem se rade imajo.
ne drsijo nam roke čez boke.
roke objemajo toplo, toplo.
včasih objemi žgo.
ne iščemo kože z jeziki.
z njimi ostajamo skupaj, ko govorimo -
ko vemo se tolažiti, bodriti,
ko nam tla uidejo spod riti,
ko jočemo kot dež in trmarimo, kot biki.
ne, ne ljubimo se z besedami ljubezni.
besede imamo, da včasih igramo
svoj poker prijateljstva in ne znamo
kart mešati z nelepimi nameni.
besede imam, da povem ti, da te rada imam.
in ti jih dam, da to rečeš ti meni.
le včasih igrivo
preskakujejo niti in se vozlajo.
v vozlu potem se rade imajo.
ne drsijo nam roke čez boke.
roke objemajo toplo, toplo.
včasih objemi žgo.
ne iščemo kože z jeziki.
z njimi ostajamo skupaj, ko govorimo -
ko vemo se tolažiti, bodriti,
ko nam tla uidejo spod riti,
ko jočemo kot dež in trmarimo, kot biki.
ne, ne ljubimo se z besedami ljubezni.
besede imamo, da včasih igramo
svoj poker prijateljstva in ne znamo
kart mešati z nelepimi nameni.
besede imam, da povem ti, da te rada imam.
in ti jih dam, da to rečeš ti meni.
Kdaj uspeš ti toliko lepot ustvarit?
OdgovoriIzbrišiO, kako lepo zapisano prijateljstvo. Res je, nekatere prijatelje kar moraš objeti ali poljubiti (na ličko, se ve), ker objem je tako mogočen, ko prijatelja sprejmeš v svojo avro in ga obliješ s svojo energijo in mu s tem poveš, da ga imaš rad.
OdgovoriIzbrišiKrasna roža!
Vedno znova presenečaš in vedno znova sem navdušena, ko pridem na tvoj blog. Čudovita slika in znova tako lepo pospremljena s čudovitimi mislimi. Rada sem prijateljica in rada imam svoje prijatelje in prijateljice.
OdgovoriIzbrišiKako dobro je, da imaš nekoga, ki te zna bodriti, ko ti tla uidejo izpod riti... Meni so ušla... ponovno...ta teden... bo kdaj čas, ko jih bom pravočasno ujela? Večkrat sem prebrala tvojo pesem in spet spoznala, da imam vse, kar želim, le videti nočem. Prijatelje mislim...
OdgovoriIzbrišiKrasen zapis...in krasna slika.
OdgovoriIzbrišiLepe misli o prijateljstvu, tako fajn zapisane. Cvet pa je poglavje zase. Pri tebi vse tako enostavno izgleda. En, dva, tri, pa imaš novo sliko :)
OdgovoriIzbrišija, Neža, včasih res samo parkrat zamahnem ;))
OdgovoriIzbrišiMaja - prijatelji so tisti, ki pomagajo loviti tla, jih včasih spodmakniti - majčkeno, za hipec - morda samo zato, da ti lahko podajo roko. včasih pa res niti nočemo - videti. in včasih ne zmoremo. ampak prijatelji razumejo.
o, tudi jaz imam zelo rada svoje prijatelje in prijateljice. sicer jih komot preštejem na prste ene roke, ampak tisti, ki so, so čudoviti ljudje, nenadomestljivi in mislim, da ne vedo, kako jim pripadam:) in nimajo pojma, da si jih tako lastim:))
hvala.
Uau!!!!! Mojca, daj nadaljuj s pesnenjem, sicer pa mislim, da tudi pri tej tehniki izražanja le parkrat zamahneš in že je čisto tvoja, na tvoj način in za naše duše. Veš, dovolim si šteti se med tvoje prijateljice in vem, da me ne boš zavrnila.
OdgovoriIzbrišiČe me spomin ne vara, boš v kratkem praznovala. A boš tokrat te svoje otroke strnila knjigo? Pa saj si enkrat že imela neke načrte v tej smeri?!
Ustvarjaj in uživaj in deli z nami še naprej!
Draga Mojca, ti si res ena cudesna umetnica in ce bi mi kdo reko naj se odlocim za tebe al pa: http://vremeplovac.blogspot.com/, ali oba, ali nic. Res sta oba za mene veliki umetnici. Vse moje cestitke.
OdgovoriIzbrišiKako prijetno je vedno priti na tvoj blog, pogledati vse prekrasne izdelke in prebrati verze, ki v trenutku postanejo del mene. Hvala. :)
OdgovoriIzbrišiPrelepo Mojca,odavno nisam svratila a ti si ovde cuda napravila.Bravo
OdgovoriIzbrišivšeč mi <3 ;)
OdgovoriIzbriši