tople misli ...

... v očeh, 

tople misli v dlaneh, 

nerejene za nasmeh povsod, 

podarjene upanju na pot ...

tokrat prvič. stekleničke upanja. povsem preproste, v znamenju učenja, ugotavljanja, kje sem ga lomila in pričakovanja, kaj se še pokaže, da bi lahko bolje. zato razen te zgoraj (ob kateri me resno grabi dvom, ali bo sploh primerna) čisto navadne oblikce, nič raziskovanj v to smer. le barve.

lakirali pa še bomo :)

 

z upanjem na upanje. pa res ... kakšne barve je upanje? 

in kakšne - veselje? presenečenje?

presenečenje, ki sta mi ga podarili Dekca in Alenka, je bilo popolnih barv ... rahlo je zardelo, ker ni prav prepričano o upravičenosti toliko lepih besed... hvala.

in izziv. sedem neznank o meni? največja je absolutno ta, da sem na trenutke sama sebi največja neznanka:)))) no, uganka, bolje rečeno:) 

1. zelo hitro sem užaljena, čeprav sploh nočem biti. zato tudi odpuščam zelo hitro.

2. trmasta ko bik, čeprav sem oven. kar pomeni, da sem poleg trme še rahlozaletava. 

3. blazno se zabavam, ker ljudje zelo težko presodijo, kdaj mislim resno in kdaj se hecam :)

4. lažje, kot z barvami, se izpovem z besedami. 

5. če bi mi kdo pred desetimi leti rekel, da bom šest let zdržala v pisarni, bi ga mahnla. 

6. moja največja prijateljica je moja hči. 

7. prepogosto se mi dogaja, da za uresničitev želja enostavno nimam - jajčnikov :)

ker sem začela s stekleničkami upanja, naj še končam v tem duhu - nagradico podeljujem vsem, ki te dni in skozi vse leto izdelujete stekleničke; vsem, ki kakorkoli drugače pomagate bolnim, starim, drugačnim; vsem, ki veste, da topla beseda velikokrat zaleže več od zdravil.