torek, 23. marec 2010

zatajevano



olje na les, 20x20cm

je čas, ko mi je postlano, 
in ne vem, kako te spone žgo.
in je čas, ko mi vedeti je dano, 
kako boli, ko se zažro
v obisti. Takrat vrti se v krogu
en sam vprašaj.
polzim med pore, se dvignem k bogu,
pa tudi on ne ve, zakaj.


Avtor ob

17 komentarjev:

  1. marjeta195323. marec 2010 ob 21:06

    joj, joj, tole zatajevanje. Pa saj sem že nekje zapisala, da se s tvojimi temnopoltimi damami že skoraj pogovarjam. Pa se tudi ti? Spremne besede so najbrž zapis njenih misli in večnih vprašanj?
    Zelo všeč!

    OdgovoriIzbriši
  2. Maja23. marec 2010 ob 21:17

    Ne samo, da si izrazila s potezami čopiča, tudi z besedami si poudarila žalost v njenih očeh. In spraševanje...

    OdgovoriIzbriši
  3. Alenka23. marec 2010 ob 21:32

    Mega!!!!Tale mi deluje malo bolj trpeče, ne ve zakaj se ji to dogaja, zakaj prav njej.Je bolj mila, kot tista iz prejšnje objave, mi deluje manj
    uporniška.Mi je lepša:):)

    OdgovoriIzbriši
  4. Helena24. marec 2010 ob 06:40

    Ah, ta temnopolta dama - si nas okužila z njo in njenimi žalostnimi očmi, ki iščejo upanje.
    Krasna!

    OdgovoriIzbriši
  5. moi24. marec 2010 ob 07:37

    Ooooooooooooo. Na mojem blogu kot mini slika zgleda kot fotografija. Pa grem gledat kaj bi fotka delala na tvojem blogu in .... ostrmim.
    Ej, kako si ..., mislim WOW, ...
    Njen pogled, izraz na obrazu, svetloba in sence, ...
    Moj poklon!

    OdgovoriIzbriši
  6. Vladuška24. marec 2010 ob 08:37

    Saj nimam več besed za te tvoje slike. Tako so mi fantastične s temi pogledi, da je kaj. Resnično k nebu upajoč pogled, ki te enostavno gane. Resnično super.

    OdgovoriIzbriši
  7. Šolanje na domu-Waldorf24. marec 2010 ob 08:40

    Tale me pa malo na Oprah spominja. :) A se to les vidi čez? Ful mi je všeč.

    OdgovoriIzbriši
  8. Hali24. marec 2010 ob 10:08

    Uf, ostala sme brez besed ( si moreš mislit) prekrasno!

    OdgovoriIzbriši
  9. BojaMoja24. marec 2010 ob 12:48

    Neverjetno, kako lepo strukturo naredi les ... in seveda tvoj čopič :) vseh pohval vredno!

    OdgovoriIzbriši
  10. Pipi24. marec 2010 ob 15:19

    Zlate roke imas......

    OdgovoriIzbriši
  11. Maja24. marec 2010 ob 15:37

    Čudovito, en obraz pa cela zgodba o trpljenju, upanju. Preprosto čudovito.

    OdgovoriIzbriši
  12. Mojca24. marec 2010 ob 16:12

    vedno se pogovarjam z njimi, Marjeta. drugače bi ne mogla ujeti podobe...

    NatashaMay, les se vidi skoz, ja. Oprah? nisem imela namena:))

    vseh komentarjev sem zelo vesela, ker razumete podobe in besede. hvala.

    OdgovoriIzbriši
  13. Jana25. marec 2010 ob 15:57

    Odlično! Na njenem obrazu se vidi vse trpljenje, zaskrbljenost in v očeh še vedno nekaj, kar ji daje upanje. Noro.

    OdgovoriIzbriši
  14. Mojca25. marec 2010 ob 23:20

    Jana, hvala.

    OdgovoriIzbriši
  15. MarikaGabez30. marec 2010 ob 07:29

    Čudovita.....
    V majhen košček ujeta zgodba nekega življenja. Tako zgovorna.

    OdgovoriIzbriši
  16. Marko31. marec 2010 ob 19:07

    Mogao bih zaplakati gledajući ju. Koliko li je samo toga prošla i kakve jade preživjela...
    Prekrasno, sve pohvale!

    OdgovoriIzbriši
  17. Mojca31. marec 2010 ob 22:09

    Hvala, Marika, hvala, Marko. veliko mi pomenijo besede vseh, ki ste začutili z njo. in z mano.

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)