ko so statve enkrat napete, pravzaprav niti na njih, potem je greh pustiti, da gredo v nič. pa ne, da bi bilo škoda tistih nekaj metrov - škoda je truda in časa, ki sta šla v štetje, napenjanje, godrnjanje (ja, tudi) in še kam. če ostane samo za košček, pač samo za košček. vse se da porabit.
zagnala sem se že, ja ... rezultat je pa polovičen. izgovori in olajševalne okoliščine: babja jeza leti z neba, svetloba v stilu polarne noči, elektrika mežika - scena za ustvarjanje grozljivke, ne pa za kombiniranje tako nežnih barv.
spečem fimo gumbe, ukrojim, sestavim, drdram z mašino - ko hočem vstavit podlogo, pa nikjer zadrge! grrr!!! prav, bo počakala do naslednjič. ko in če bo naslednjič. zna biti, da bo kar obležala v kotu omare. družba nedokončanih, napolnarejenih, samozačetih, pozabljenih, seminedaveč reči tam je od sile pisana :)))
...:)))plac za nedokončane, napolnarejene, samozačete, pozabljene in seminedaveč reči mam pa tud jest...pa sm misnla, da sem edina:P...drgač je pa talele potvojenepopolna torba krasna!
OdgovoriIzbrišidobro si me potolažila, Klavdija :)) sem kasneje ugotovila, da bi lahko namesto vrste pridevnikovvopravičilo napisala kar: zastranvržtkup :)
OdgovoriIzbriši...zastranvržtkup?!?...ja, ne to pa ne-tega pa jest nimam!...zihr sm bla hrček v prejšnjem življenju in mam v malih možganih še od takrat vstavljeno kodo:"Ničsestrannemeče"...tko, da k pr men na enem kupu placa zmanjka, hit novga začnem delat:))))
OdgovoriIzbrišijooooj, ne misli, da jaz nimam podobnih karmičnih vzgibov... kvadratura v bloku jih sicer zatolče na vsakem koraku - no, ne čisto na vsakem, se kar uspešno upiram:)
OdgovoriIzbriši